Kolokvij-vprašanja

Datoteke:
DatotekaVelikost
Snemi datoteko (anesteziologija_kolokvij.doc)anesteziologija_kolokvij.doc87 kB
Vprašanja

1. Prva etrska narkoza je bila opravljlena leta:
a) 1845
b) 1846
c) 1847

2. Prva etrska narkoza v Ljubljani je bila opravljena leta:
a) 1845,
b) 1846,
c) 1847.

3. Anestezijski aparat mora vsebovati (označite odgovor):
a) manometer za kisik,
b) manometer za dušikov oksidul,
c) pretočni menilnik za kisik,
d) pretočni merilnik za dušikov oksidul,
e) pretočni menilnik za ogljikov dvokis.

4. Pravilno zaporedje elementov anestezijskega aparata je:
a) jeklenka — reducirni ventil z manometrom — pretočni merilnik,
b) jeklenka — pretočni merilnik z manometrom — reducimi ventil,
c) jeklenka — reducimi ventil s pretočnim merilnikom — manometer.

5. V reducirnem ventilu anestezijskega aparata se plinski tlak zmanjša na:
a) l bar,
b) 5 barov,
c) l0 barov,
d) 15 barov.

6. KoIiko kisika je na voljo pri atmosferskem tlaku, če pokaže manometer v desetlitrski kisikovi jeklenki tlak 80 barov
a) 80 1,
b) 800 1,
c) 8000 1.

7. Anestezijske dihalne sisteme delimo na nepovratne in povratne. Za vse velja, da morajo:
a) omogočati povezavo med anestezijskim aparatom in bolnikom,
b) obvezno omogočati nadzorovano predihavanje z ventilatorjem,
c) obvezno vsebovati absorber za ogljikov dvokis,
d) preprečevati kopičenje ogljikovega dvokisa.
8. Enkratni dihalni volumen med nadzorovanim predihavanjem naj bo:
a) 3-5 ml / kg bolnikove telesne teže,
b) 5-10 ml / kg bolnikove telesne teže,
c) 10-15 ml / kg bolnikove tetesne teže.

9. Pri endotrahealni intubaciji odraslih bolnikov največkrat uporabljamo tubus z notranjim premerom:
a) 5 - 6mm,
b) 6 - 7 mm,
c) 7 - 9 mm,
d) 9 - 10 mm.

10. Odraslo, grlo je najožje:
a) nad glasilkama,
b) med glasilkama,
c) pod glasilkarna.

11. Otroško grlo je najožje: 0
a) nad glasilkama.
b) med glasilkama,
c) pod glasilkama.

12. Razvrstitev ASA pomeni razvrstitev bolnikov glede na:
a) starost,
b) spol,
c) spremljajoče bolezni,
d) narodnost,
e) vrsto zdravstvenega zavarovanja.

13. Katere izmed naštetih spremljajočih bolezni pred načrtovano operacijo ni potrebno obvezno zdraviti
a) popuščanja srca,
b) slabokrvnosti,
c) akutnega vnetja dihal,
d) bolečin v križu,
e) motenj v elektrolitno - tekočinskem ravnovesju.

14. Katero izmed naštetih zdravil moramo prod načrtovano operacijo ukiniti:
a) digitalis,
b) antibiotik.
c) analgetik,
d) aspirin,
e) blokator kalcijevih kanalov.



15. V premedikaciji pred operacijo damo največkrat:
a) vagolitike
b) benzodiazepine,
c) barbiturate,
d) antihistaminike,
e) analgetične antipiretike.

16. Bolnik navadno na oddelku ne dobi premedikacije parenteralno. Po peroralni premedikaciji lahko pride do operacijske sobe peš.
Rešite zgornja stavka po ključu:
a) Obe trditvi sta pravilni.
b) Prva trditev je pravilna, druga napačna.
c) Prva trditev je napačna, druga pravilna.
d) Obe trditvi sta napačni.

17. Predoperacijsko pripravo bolnika umirimo, ne zmanjšamo pa potrebe po anestetikih.
Rešite zgornja stavka po ključu:
a) Obe trditvi sta pravilni.
b) Prva trditev je pravilna, druga napačna.
c) Prva trditev je napačna, druga pravilna.
d) Obe trditvi sta napačni.

18. S katerimi izmed naštetih učinkovin ne smemo uvesti bolnika v anestezijo:
a) z nesdonalom
b) s hipnomidatom
c) s sukcinilholinom
d) s halotanom
e) z diprivanom

19. Največji skupni odmerek lidokaina brez dodatka adrenalina je za področno anestezijo:
a) 1 mg/kg bolnikove telesne teže
b) 2 mg/kg bolnikove telesne teže
c) 3 mg/kg bolnikove telesne teže
d) 4 mg/kg bolnikove telesne teže
e) 5 mg/kg bolnikove telesne teže

20. Koliko mg učinkovine je v 1 ml dvoodstotne raztopine lidokaina (Če boste računali, računajte z gostoto vode).
a) 0,02 mg
b) 0,2 mg
c) 2 mg
d) 20 mg
e) 200 mg.

21. Ob upoštevanju odgovorov v vprašanjih 19 in 20 izberite, koliko enoodstotne raztopine lidokaina brez dodatka adrenalina sme dobiti 70 kg težak bolnik za področno anestezijo
a) 10,5 ml,
b) 21 ml,
c) 42 ml,
d) 105 ml,
e) 210 ml.

22. Lokalnemu anestetiku lahko dodamo adrenalin. S tem upočasnimo izplavljanje lokalnega anestetika z mesta vbrizgavanja.
Rešite zgornja stavka po ključu:
a) Obe trditvi sta pravilni.
b) Prva trditev je pravilna, druga napačna.
c) Prva trditev je napačna, druga pravilna.
d) Obe trditvi sta napačni.

23. Pri kateri izmed naštetih področnih anestezij lokalnemu anestetiku ne smemo dodati vazokonstriktorja
a) pri subarahnoidni anesteziji,
b) pri epiduralni anesteziji,
c) pri anesteziji živčnega pleteža.
d) pri anesteziji prstov,
e) pri površinski anesteziji kože.

24. Med anestezijo lahko uporabljatmo razširjeni monitoring. Kljub temu mora anesteziolog opazovati bolnika.
Rešite zgornja stavka po ključu:
a) Obe trditvi sta pravilni.
b) Prva trditev je pravilna, druga napačna.
c) Prva trditev je napačna, druga pravilna.
d) Obe trditvi sta napačni.

25. Za uspešno lajšanje bolečine po operaciji ali poškodbi:
a) je prav, da bolnik / poškodovanec opozori nanjo,
b) ni primemo, da opozoti nanjo, ker mora vedeti, da ga po poškodbi / operaciji mora boleti,
c) ni primemo, saj je osebje preobremenjeno.

26.Kot analgetik lahko uporabimo (označite napačni odgovor):
a) barbiturat,
b) morfij,
c) ketamin,
d) opioide.

27. Za operacijo, po kateri pričakujemo nekaj dni trajajočo hudo bolečino, uporabljamo kombinirano anestezijo in po operaciji dajemo po katetru opiatni analgetik in lokalni anestetik. Takega bolnika lahko negujemo na navadnem boInišničnem oddelku.
Rešite zgornja stavka po ključu: a) Obe trditvi sta pravilni. b) Prva trditev je pravilna, druga napačna. c) Prva trditev je napačna, druga pravilna. d) Obe trditvi sta napačni.
28. Prosto dihalno pot pri apnoičnem bolniku / poškodovancu brez suma na poškodbo vratne hrbtenice vzpostavi reševalec tako, da namesti svoji roki k bolnikovi / poškodovančevi glavi na naslednji način:
a) ena roka je v zatilju, druga na temenu,
b) ena roka je na čelu, druga dviga brado,
c) ena roka je na temenu, druga dviga brado.

29. Najpogostejši vzrok, pri nezavestnem bolniku / poškodovancu med umetnim dihanjem onemogoča razpenjanje njegovih pljuč, je:
a) prisotnost tujkov v sapniku in bronhijih,
b) spazem gladkih mišic v bronhijih,
c) spazem žvekalnih mišic,
d) zapora dihalne poti z njegovimi mlahavimi tkivi zgornje dihalne poti.

30. Frekvenca umetnega dihanja (število vpihov v minuti) pri odraslem bolniku / poškodovancu je:
a) 8-10,
b) 10-12,
c) 12-14,
d) 14-16.

31. Nosno-žrelni oziroma ustno-žrelni tubus uporabljamo pri:
a) nezavestnem bolniku / poškodovancu brez žrelnih refleksov,
b) nezavestnem bolniku / poškodovancu z ohranjenimi žrelnimi refleksi,
c) nezavestnem bolniku / poškodovancu za preprečevanje aspiracije žeIodčne vsebine.

32. Kadar en reševalec izvaja pri odraslem bolniku / poškodovancu umetno dihanje in srčno masažo, je razmerje med vpihi in stisi:
a) 1:3,
b) 1:5,
c) 2:15.

33. Frekvenca srčne masaže (število stisov v minuti) pri enem reševalcu pri oživljanju odraslega je:
a) 80-100,
b) 100-120,
c) 120-140.

34. Kako pogosto je potrebno preverjati uspešnost oživljanja, kadar oživlja samo en
reševalec
a) Po prvi minuti oživljanja in nato vsakih nekaj minut,
b) po prvih petih minutah oživljanja in nato vsakih nekaj minut,
c) vsakih 10 minut,
d) vsakih 15 minut.

35. Adrenalin ne povzroča:
a) povečanja krvnega tlaka,
b) povečanja srčne frekvence,
c) zmanjšanja krčljivosti (kontraktilnosti) srčne mišice,
d) povečanja vzdražnosti srčne mišice.

36. Adrenalin pri oživljanju damo lahko:
a) intravensko,
b) intrakardialno,
c) intratrahealno.

37. i.v. odmerek adrenalina (v raztopini 1:10000) pri oživljanju otroka je:
a) 0,1 ml raztopine,
b) 0,5 - 1 mlraztopine,
c) 0,1 - 0,2 ml raztopine na kg otrokove telesne teže.

38. Raztopina 1:1000pomeni:
a) enoodstotno koricentracijo učinkovine,
b) enopromilno koncentracijo učinkovine,
c) desetodstotno korcentracijo učinkovine.

39. Elektrokardiografske spremembe pri nenadnem srčnem zastoju so:
a) asistolija,
b) preddvoma tahikardija,
c) preddvoma fibrilacija,
d) prekatna tahikardija,
e) prekatna fibrilacija.

40. Na uspešnost defibrilacije neposredno vpliva:
a) trajanje fibrilacije,
b) stanje bolnikove / poškodovančeve srčne mišice (npr. hipoksija, acidoza),
c) bolnikova / poškodovančeva telesna teža,
d) bolnikova / poškodovančeva starost.

41.Za zdravljenje prekatne ekstrasistolije, ki nastane po uspešni defibrilaciji
uporabljamo:
a) orciprenalin (Alupent) v kapalni infuziji,
b) digitalis,
c) ponovno defibrilacijo z izmeničnim tokom, lidokain (Xylocain) v kapalni infuziji,
d) kateholamine.


42. Kateri postopek bi najprej uporabili za potrditev diagnoze srčnega infarkta
a) Merjenje osrednjega venskega tlaka,
b) rentgensko slikanje pljuč,
c) merjenje pulza in krvnega tlaka,
d) pljučno scintigrafijo,
e) EKG in določitev serumskih encimov.

43.Kaj najprej naredimo, ko najdemo apnoičnega utopljenca
a) Izlijemo mu vodo iz pljuč,
b) damo mu infuzijo,
c) ogrevamo ga,
d) pričnemo z umetnim dihanjem.

44. Kadar hočemo na mestu nesreče povečati poškodovančev krvni tlak, mu:
a) dvignemo spodnje ude (kadar ni poškodb hrbtenice, medenice ali dolgih kosti spodnjih udov),
b) damo vazopresorje,
c) damo plazemske nadomestke,
d) damo piti.
45. Obvezni znaki nenadnega srčnega zastoja, pri katerih se odločimo za oživljanje, so:
a) odsotnost pulza,
b) odsotnost spontanega dihanja,
c) široki zenici brez reakcije na svetlobo,
d) bledica / cianoza,
e) nezavest.

46. Kadar nezavestni bolnik / poškodovanec brez suma na poškodbo vratne hrbtenice diha spontano:
a) ga obrnemo na hrtbet,
b) mu vzrnemo glavo,
c) ga namestimo v stabilni bočni položaj.

47. Kadar nezavestni bolnik / poškodovanec s sumom na poškodbo vratne hrbtenice ne diha, najprej:
a) ugotavljamo prisotnost pulza,
b) pričnemo z umetnim dihanjem,
c) namestimo mu vratno opomico ali učvrstimo glavo v srednjem položaju in sprostimo dihalno pot.

48. Kadar bolnik / poškodovanec tudi po vzpostavitvi proste dihalne poti ne diha spontano. mu damo najprej:
a) tri dihe brez odmora za izdih,
b) tri dihe z odmorom za izdih,
c) dva diha brez odmora za izdih,
d) dva diha z odmorom za izdih.

49. S Heimlichovim postopkom odstranjujemo tujke, ki so vkleščeni:
a) neposredro nad glasilkama,
b) med glasilkama,
c) pod glasilkama.

50. Kadar lahko izmerimo dihalni volumen pri umetnem dihanju, ga izberemo tako, da znaša (izražen v ml na kg bolnikove / poškodovančeve telesne teže):
a) 5-10,
b) 10-15,
c) 15-20.

51. Kadar med umetnim dihanlém uporabljamo kisik, je reducirant tlak kisika v barih:
a) 5,
b) 10,
c) 15.

52. Za endotrahealna intubacijo velja, da:
a) sodi k temeljnim postopkom oživljanja,
b) vstavimo tubus v sapnik skozi usta ali nos,
c) jo moramo opraviti največ v 10 sekundah,
d) zagotovi prosto dihalno pot,
e) tesnilnim mešičkom prepreči aspiracijo želodčne vsebine.

53. Pri nezavestnem odraslem bolniku / poškodovancu ugotavtjamo prisotnost utripa na:
a) a. carotis,
b) a. brachialis,
c) a. radialis, d) prekordiju.
54. Kadar en reševalec pri otroku izvaja umetno dihanje, drugi pa srčno masažo, je razmerje med njima:
a) 1:3,
b) 1:5,
c) 1:15,
d) 2:15.

55. Frekvenca srčne masaže (število stisov v minuti) je pri dveh reševalcih pri oživljanju odraslega:
a) 60 - 80,
b) 80 - 100
c) 100 - 120.

56. Kako pri bolniku / poškodovancu, ki ga oživljamo na mestu nesreče, ugotavljamo uspešnost oživljanja lzberite obvezne postopke.
a) Z opazovanjem barve obraza,
b) z avskuttacijo srca,
c) s tipanjem pulza na velikih arterijah in opazovanjem spontanega dihanja,
d) z opazovanjem širine in reagiranja zenic.

57. Katero umetno vensko pot uporabimo pri oživljanju na mestu nesreče
a) Punkcijo perifemih ven na udih,
b) punkcijo osrednjih ven (v. subclavia, v. jugularis),
c) venesekcijo v področju zunanjega maleola.

58. Adrenalin pri oživljanju damo pri:
a) asistoliji
b) preddvorni ekstrasistoliji,
c) preddvorni tahikardiji,
d) prekatni tahikardiji,
e) prekatni fibrilaciji.

59. i.v. odmerek adrenalina (v razlopini 1:1000) pri oživljanju odraslega bolnika / poškodovanca je:
a) 0,1 ml raztopine na kg njegove telesne teže,
b) 1 ml raztopine na kg njegove telesne teže, 1 ml raztopine,
d) 10 ml raztopine.

You have no rights to post comments

Uporabniški račun